Veda Hudba
Agarutni (Posledna) hutba e Pejgambereskeri ko Hadždži
(9 Zulhidždže 10 H / 8 Mart 632 M. Džuma)
Amaro Pejgamberi o Muhammed ko Veda hadždži (posledno hadždži), 9 Zulhidždže ko dive thari Džuma upral leskeri deva (Kasva), maškar ko Arafat anglal o 124 hiljade Muslimanja akla lafija vakerga:
O Hamdi (zablagodarnost) perela salde e Allaheske.
Leske hamdi keraja, Lestar jardmi (pomoš) rodaja.O Allah kaske o hidajeti (pravilno drumo) ka del (ka upatinel), niko više le našti te iranel (ki zabluda te čivel), ama kas ki zabluda ka čivel, niko ka našti le ko hidajeti te anel.
Šehadeti kerava (svedočinava) soske: Nane javer Devel osven o Allah. Jek thano o Allah, leske ortako nane, sar leste ravno niko nane, slično nekoj sar leste nane. Phalem Šehadeti kerava vakerindor: O Muhammed thano leskoro robo hem leskoro bičaldo Resuli.
O Manušalen! Šunen me lafija šukar! Nadžnava dali ka šaj dži berše phalem akate te arakavma thumensar sar so araklem amen akava berš.
Manušalen! Akala divesa sar so i mubareko dive, akla masekoja sar so i mubareko masek, akaja dis i Mekka sar so i mubareko dis, thumare vile (dživdipe), thumare barvalipa, thumare namusija (lač) thane agar mubareko, tharo razna lošnipa (nasilstva) thane arakle.
Mire Ashabija! Čače ko thumaro Rabbi ka iranen thumen. Ov da ka phučel thumen tharo odova sa so khergen.
Phalo mande nikako ma te anel thumen te iranen ko lošno drumo hem jek jekeja te khuven thumen phalal ki men (te mrzinen thumen). Akava vasijeti (pouka): akala koj thane akate nek vakeren okolenge so nane akate. Šaj okova koj araklola akate pošukar ka halol akala lafija hem ka vakerel okoleske so nasine akate.
Mire Ashabija! Kas isile dindo emaneti nek iranel o emaneti kaske so pherela. Džanen soske i kamata thani harami. Aghar o Allah naredinga. Angluno (prvo) manušeske so kerga o Allah i kamata harami kerga e Abdulmutalibeskere čhaveske (miro kakao) e Abbas´eskeri kamata. Salde o čačutne pare thane thumare (bizi kamata). Makeren nekaske zulumi za ma te arakel thumen zulumi.
Mire Ashabija! Pazinen, sa o adetija so ačile amenge tharo džahilija vazdingepe, ola thane thalal miro pro. Ko vakti e džahilengoro so sine i (osveta) oj da vazdingepe. Angluni (osveta) so vazdingape, sine e Abdulmutalib´eskre unukoskeri Ijas bin Rabia´skeri (osveta ).
Ej Manušalen! Čače o šejtani vazdinga pe vasta thari akaja mubareko dis. Ama thumen phalem ko nesave bukjende ujdinena leste (pratinena le), akava leste kerelale zadovolno. Te manglen te araken thumaro dini, ciden thumen tharo akala da buka.
Ej Manušalen! E Džuvlengoro hakko pazinen hem tharo Allah daran, Me thumenge vakerava.
Thumen e džuvlen lilen len sar emaneti e Allaheskoro, hem lengoro namuzi e Allaheskere emreja (naredbajea) halali khergape thumenge.
Isi thumen hakko upral thumare romnja, a e džuvlen da isi len hakko upral thumende. Thumaro hakko upral thumare romnja thano: thumaro jatako (kreveti) nikasa ma te gazinen, te na manglen nekas bizo thumaro izini ko kher ma te mukhen le.
Te oj lila nekas bizo thumaro izini ko kher, O Allah thumenge vakerela, ko jatako (kreveti) te muken len korkori. Te odova phalem ulo, o Allah dinga thumenge izini po harica te maren len.
E Romnjengoro hakko upral thumende thano: Te uraven len, te han te pijen premal thumare adetija.
Ej Muminija! Thumenge duj emanetija mukava, te ikergen thumen lende nikad na ka našavgjoven (zalutinen). Odola duj emanetija thane o Kur´ani-Kerimi hem e Pejgambereskoro sunneti.
Ej Muminija! Šunen šukar mire lafija, hem šukar ikeren! O Muslimani e muslimaneske phral thano hem agar sa o muslimanija maškar peste prala thane.
Jeke muslimaneskere praleske ni o rhat ni o barvalipe halali na ovela, ama po barvalipe te ov dingale tharo leskoro khalbi (leskere mangipaja) odova thano tegani javer.
Ej Manušalen! O Allah sekole manušeske o hakko dinga. Svako jeke manušeske o delo tharo leskoro mirazi so perela odvoinga. Ko mirazcija vasijeti te kerel nanele nisavi potreba.
O Čhavo ko savo dušeko bijasajlo leskoro thano. Okova koj ka kerel zina isile kazna.
Ej Manušalen o Allah thano jek. Thumaro dhat da thano jek. Savore thumen sijen e Ademeskere čhave.
O Adem thari phuv thano.
O Arapi tharo Ne Arapi nanele nisavo ustunluko (pošukar, pobaro), a o Ne Arapi da tharo Arapi nanele nisavo ustunluko (po61ukar, pobaro).
O Lolo theni tharo kalo theni nanele nisavo ustunluko (pošukar, pobaro), a o kalo theni da tharo lolo theni nane le nisavo ustunluko (pošukar, pobaro).
O Ustunluko (pošukar, pobaro) thano salde ki Tekva, Dar tharo Allah.
Ko Allah naj šukar maškar thumende i salde okova koj najviše darala tharo Allah.
Ko thumaro šero jek kalo robo te čivga pe te naredinel te ov naredinela e Allaheskere kitabeja thumen le šunen hem itati keren.
Niko piri greška so kerga la našti javereskere greškaja te sudinel pe.
O Dat ka našti pe čaveskeri greška upral peste te lel, ni pa o čhavo pedadeskeri greška upral peste te lel hem te sudinel pe.
Pazinen! Akala štar buka nikako ma te keren len:
- E Allaheske ortako ma te keren. (Širko)
- O Allah so dinga nekaske o dživdipa thumen bizo nisvo hakko ma mudaren.
- Zina ma kheren.
- Ma čhoren.
Ej Manušalen! Tajsa ka oven pučle baši mange, so ka vakeren?“
O Ashabija jeke glasoja akala lafija vakerge:
E Allaheskoro vakeribe kergan, leskeri vazifa (buti) ko than angan, amenge vasijeti hem nasihati kergan, amen thuke šehadeti keraja (svedočinaja) Ja Resulallah.
Phalo akava o amaro Pejgamberi vazdinga po šehadet parmako tharo leskoro desno vas premal o narodo hem vakerga:
„Svedoko ov Ja Rabbi! Svedoko ov Ja Rabbi! Svedoko ov Ja Rabbi!“